»Začelo se mi je mešati, ker nisem mogel početi ničesar. Zapleteno obdobje. Edino, kar sem lahko delal doma, je bilo kuhanje.«
»Precejšnje razodetje je bilo zame spoznavanje posla.«
»Izključno s spoznavanjem različnih ljudi. To je skladno z nekakšno francosko filozofijo. Precej odprti smo, z vsemi se pogovarjamo in tako pridemo do priložnosti.«
»Poznam slabe francoske mojstre. Predstava večine pa je, aha, ti si Francoz, torej znaš delati slaščice.«
»Morda nisem dovolj strasten glede tega posla, da bi se bolj angažiral, morda imam preveč drugih strasti.«
»Če sem v gozdu, s seboj jeseni vzamem vrečko, ki jo nosim v žepu kratkih hlač. Vsake toliko se razgledam in če najdem gobe, jih naberem.«
»Vsaka napaka te lahko drago stane. Zato moraš biti v hribih zbran. To mi je všeč. Da ne razmišljam o ničemer drugem, samo sem v trenutku.«
»Zanašam se na sposobnost preseganja lastnih meja – na um in telesne predispozicije.«
»Hrana je pač univerzalni ključ. Najboljša kuhinja je tista od doma. Rad delam z osnovnimi francoskimi recepti.«
»Kot pravi Francoz zelo rad jem. Morda se ne opazi, ker sem precej suh, ampak res rad jem.«
»Biti srečen. Zakaj se ne bi trudili za srečo? Dobro, včasih pridejo težave, življenje je lahko zapleteno.«
»Najboljša kuhinja je tista od doma. Rad delam z osnovnimi francoskimi recepti. Enostavno. Takšne jedi so mi najljubše.«
»To bi lahko bila življenjska filozofija vsakogar. Biti srečen. Zakaj se ne bi trudili za srečo?«
